Župnija Vavta vas

bit.ly/7razredSvetnik

Blagoslov bolnih

Iz obrednika Blagoslovi

690. Za vernega človeka je bolezen vabilo, da trpljenje sprejme in ga ovrednoti ter se – podobno kot apostol Pavel – dokoplje do spoznanja, da na svojem telesu dopolnjuje, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (prim. Kol 1,24). Pri tem mu bo poseben blagoslov v veliko pomoč.

691. Ko Cerkev blagoslavlja bolne, posnema Kristusa, ki je na bolnike polagal roke in jih ozdravljal. Kristusovo skrb in ljubezen do bolnih nadaljuje, zato vliva bolnim upanje na ozdravljenje, oziroma olajšanje bolečin in v Kristusovem imenu prosi Boga Očeta za pomoč ter ozdravljenje.

692. Blagoslov bolnih lahko opravimo ob raznih prilikah, in sicer kot samostojno bogoslužno opravilo ali pa v povezavi z mašo. Lahko ga povežemo s kakšno drugo pobožnostjo.

693. Blagoslov lahko opravi duhovnik ali diakon, pa tudi laik, posebej kadar gre za blagoslov samo enega bolnika.

BLAGOSLOVITEV

ZAČETNI OBRED

694. Obred začnemo s primerno pesmijo in znamenjem križa.

696. Laik: Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Vsi: Zdaj in vekomaj. Amen.

697. Voditelj nagovori zbrane tako ali podobno:

Vsaka bolezen, posebej še huda, človeka prizadene. Bolj kot kdajkoli prej se zave svoje krhkosti, nemoči in odvisnosti od drugih, tudi od Boga. Veren človek pa vidi v bolezni tudi priložnost, da svoje trpljenje pridruži Kristusovemu in ga daruje zase in za druge. Z zaupanjem se obrača k nebeškemu Očetu, saj ve, da je njegovo trpljenje in ozdravljenje v Božjih rokah.

700. Psalm 23 (1-3a.3b.-4.5.6).

Odpev: GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja. – Odpev

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. – Odpev.

Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan. – Odpev.

Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja. – Odpev.

701. V nagovoru spregovorimo o pomenu trpljenja za človekovo duhovno rast.

PROŠNJE

702. Molimo za naše bolne brate in sestre:

GOSPOD, POMAGAJ JIM!

1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh bolnih iz naše župnije, posebej še tukaj zbranih.

2. Daj vsem bolnim moč, da bodo svoje trpljenje sprejeli in verovali v njegov odrešilni pomen.

3. Naj v bolezni ne obupajo, ampak se proti njej borijo.

4. Podpiraj vse, ki bolnim strežejo in lajšajo njihove bolečine.

5. Usmili se vseh neozdravljivo bolnih in jih utrdi v upanju na večno življenje.

Gospod Jezus Kristus, usliši te naše prošnje in bodi z nami, ko sedaj s tvojimi besedami prosimo nebeškega Očeta …

703. Očenaš.

709. Če je delivec laik, naj posameznike pokriža na čelu in moli naslednjo molitev:

V svoji ljubezni nas reši, Gospod, naš Bog.
Delo svojih rok z mnogotero dobroto vedno varuješ.
Tudi te bolne brate in sestre dvigni s svojo desnico,
okrepi z božjo močjo in ozdravi njihove bolezni.
Tako naj pomoč, ki jo od tebe pričakujejo,
tudi obilno dosežejo.
Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

713. Laik:

Gospod Jezus, ki je hodil okrog
in delil dobrote ter ozdravljal bolne,
naj vas ohranja v zdravju
in vas podpira s svojim blagoslovom.

Vsi: Amen.

714. Obred sklenemo s primerno pesmijo.

Ob 800-letnici dominikanskega red so na Hrvaškem ustvarili tole glasbeno predstavitev.

Zelo slovesno pa Vincencijev jubilej praznujejo v francoskem mestu Vannes, kjer je svetnik pred 600 leti umrl.

Sestra Felicitas

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrerja v župnijski cerkvi v Vavti vasi

Relikvije sv. Vincencija Ferrerja

     »Bog je ljubezen« (1Jn 4,16). Ob skrbi za človeka osebno ime Boga postane »Dejavna ljubezen«. Bog človeka neprestano išče, vzgaja kakor oče sina in ga z vrvicami ljubezni vodi k sebi (prim. Oz 11,4). Dejavna ljubezen Boga usodno zaznamuje. Ves svoj čas, človeško gledano, namenja človeku.

     Človek je svojemu Stvarniku lahko podoben tudi po dejavni ljubezni do bratov in sester.

     V Vavti vasi smo lanski teden Karitas zaključili posebej slovesno. Župnijska Karitas je dobila nov prostor za skladiščenje hrane. Slovesno sveto mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas Novo mesto. Prostovoljcem je podelil priznanje Župnije Vavta vas za njihovo dolgoletno marljivo delo. Po sveti maši smo blagoslovili obnovljeno sprejemno pisarno in novo skladišče Župnijske Karitas. Prostovoljci Karitas so pripravili dan odprtih vrat. Župljanom, ki so med sveto mašo prispevali svoj dar za potrebe Škofijske in Župnijske Karitas, so ponudili na ogled svoje prostore in razstavo ročnih del. Razstavo je pripravila skupina za ročna dela, ki deluje v okviru Župnijske Karitas. Prostovoljke se srečajo vsak teden, svoje izdelke pa uporabijo za darila ob obiskih starejših in bolnih župljanov.

     Vesel sem, da Župnijska Karitas opravlja svoje poslanstvo z žarom. Celica župnije, ki ima v sebi dovolj moči, da ne potrebuje veliko spodbud. Skupnost, ki je s svojim zavzetim delom zgled. Prostovoljci so delovni, imajo pa tudi dobre pobude, ki so jih sposobni uresničiti. Župniki veliko svojih moči potrošimo za organizacijo župnijskih dejavnosti. Pogosto nas je strah vpeljati v župnijo nove aktivnosti. Hitro zaključimo, da nam bo nova dejavnost nakopala polne roke dodatnega dela. Moja izkušnja z Župnijsko Karitas je drugačna. Ne predstavljam si, kako bi pred slabim letom, ko je straški Novoles prizadel stečaj, porazdelil naloge za delitev pomoči več kot štiristotim delavcem, dvakrat letno pripravil srečanje bolnih in ostarelih in jih pogostil, za praznike obiskal tristo starejših po njihovih domovih in domovih starejših, vsak mesec razdelil okoli dvajset paketov pomoči družinam v stiski in če je potrebno pomoč dostavil na dom … To še ni vse. Delo, ki je vredno občudovanja.

     Kakšno je moje mesto v skupini prostovoljcev Župnijske Karitas? Najprej veselje, da je dejavna ljubezen med nami živa. Kdor hoče videti Boga in njegovo delo v Vavti vasi, ga lahko odkrije v delu prostovoljcev in prostovoljk Župnijske Karitas. Drugo je prošnja. Naj Bog še naprej vliva svojega Duha prostovoljcem in župnijski skupnosti, da bomo z žarom pristopili do pomoči potrebnih in jim pomagali. Do ljudi, ki dejanja dobrote lahko nagradijo le s hvaležnostjo. Včasih niso sposobni pokazati niti zahvale, ker jih je življenje preveč ranilo.

Jernej Marenk, župnik

P.S.: Članek bo objavljen v Jagodah naše pastorale.

Veseli smo, da je ustvarjalnost še živa med našimi ljudmi, predvsem pa, da si kljub številnim obveznostim nekateri še najdejo čas za ustvarjanje, ki sicer zahteva veliko natančnosti in strpnosti.

Skupina, ki se je formirala na pobudo članic župnijske Karitas in ŽPS, se od lanske jeseni dobiva enkrat tedensko, in sicer ob torkih po večerni sv. maši. Z veseljem odkrivamo nova znanja in sposobnosti, delavnice pa so tudi odlična priložnost za prijetna druženja.

Lansko jesen smo izdelovale novoletne voščilnice, in sicer s tako imenovano »pickpoint« tehniko, kar nas je naučila gospa Anica Radej iz Blance, ki je prava umetnica tudi na drugih področjih. Gospa Anica je invalidka, ki je z razstavo svojih različnih izdelkov našo župnijo že pred leti navdušila. V začetku letošnjega letu pa smo začele izdelovati rože iz najlona. S to tehniko nas je seznanila gospa Andreja Gačnik. Po poletnem predahu smo komaj dočakale začetek jeseni, ko smo medse povabile gospo Danico Gracar iz Mirne, ki nam je pokazala kako se izdeluje rože iz krep papirja.

Preberi več “Skupina za ročna dela”

Komaj je minilo poletje, že smo se poslovili tudi od čudovitih jesenskih barv. Sedaj, ko so dnevi vedno krajši in ima sonce vedno manj moči, je želja po svetlobi in toploti vedno večja. Mnoge slovenske domove v teh dneh že osvetljujejo adventni venčki.

V soboto, pred prvo adventno nedeljo, se je v prostorih stare šole, zopet zbrala pisana druščina otrok drugega in tretjega razreda verouka. Gospod Stane Zupančič je pripravil raznovrstno zelenje, gospa Lučka Berkopec pa je poskrbela za ostali material. Otroci so s seboj prinesli svečke in različne okraske. Pod mentorstvom s. Pije Marc, in seveda ob sodelovanju pridnih staršev, so nastali izredno lepi adventni venčki – prave umetnine.

V naši župniji smo letošnji teden Karitas, zaključili še posebej zadovoljni. Veseli smo na novo pridobljenega prostora, ki je namenjen skladiščenju hrane.

Slovesno mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas, ki je prostovoljcem izročil priznanje za dolgoletno delo. Po sveti maši je g. Luzar prenovljene prostore Župnijske Karitas tudi blagoslovil. Prostovoljci Karitas so ob tej priliki pripravili dan odprtih vrat, obiskovalcem pa ponudili v ogled poleg prostorov, tudi razstavo ročnih del. V okviru Karitas v naši župniji namreč deluje tudi skupina za ročna dela, ki svoje izdelke uporabi kot darilo ob obiskih naših starejših in bolnih župljanov.

Preberi več “NEDELJA KARITAS”

DRAGI STARŠI!

   Lepo pozdravljeni v novem veroučnem in pastoralnem letu. Ko vam pišem in se na vas obračam kot vaš župnik in prvi izmed katehetov naše župnije, vam želim izraziti svojo pripravljenost in pripravljenost vseh katehetov in katehistinj našega kraja, da bi skupaj z vami pomagali vašim otrokom korak za korakom zrasti v poštene ljudi, zavzete kristjane in odgovorne državljane.

   Vsako starostno obdobje ima svoje značilnosti. Otrok v predšolski dobi od svojih vzgojiteljev pričakuje predvsem zavetje, varnost in pomoč pri prvih korakih vključevanja v svet izven lastne družine. Prvoobhajanec ob svojih starših in katehetih izkuša resničnost in povezanost med teorijo in prakso. Svojo otroško vero gotovo oblikuje in spoznava pri verouku, predvsem pa nenehno opazuje, kakšno držo imamo in zavzemamo odrasli do vsega, kar govorimo in učimo. Pritegnejo ga živi zgledi. Pubertetnik in birmanec ob vstopu v pestro obdobje spreminjanja doživlja svojo nezanesljivost, občutljivost, hrepenenje in pametnost. Mogoče nam odraslim s svojim pristopom do sveta sprašuje vest in nas opominja k večji doslednosti življenja po veri, saj sprašuje in opazuje, kje in kako izpolnjujemo in živimo svojo zvestobo. Kako in kdaj se srečujemo z Bogom v molitvi, pri sv. maši, ob prejemanju zakramentov? Kako živimo svoj odnos do družbe, katere člani smo?

   Ob tem razmišljanju se mi nehote oblikuje vprašanje, kakšen je ob vsem tem naš skupni odgovor na gornje izzive. Menim, da v oblikovanju trdne naveze medsebojne pomoči. V naši župniji pripravljamo razpored veroučnih ur, poskrbeli smo za veroučne knjige in delovne zvezke, pripravili liturgične didaktične pripomočke (liturgični zvezki, listki, možnost naročila na Mavrico …). Vabim vas, da ob začetku veroučnega leta tudi vi preverite, ali ima vaš otrok vse potrebno za nemoteno izvajanje veroučne dejavnosti. Tudi letos ne bomo mogli izvesti zaželenega programa, če ne bomo upoštevali osnovnih pravil: točnosti, poštenosti in resnicoljubnosti. Zato vas prosim, da poskrbite za točnost prihajanja k veroučnim uram, redno udeležbo pri nedeljski sveti maši in veroučnih urah, pošteno izpolnjevanje domačih nalog ter resnicoljubno navajanje vzrokov za izostanke.

   Kot vaš župnik in voditelj katehistov naše župnije vam zagotavljam, da se bomo vsi skupaj potrudili za pošteno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Vesel bom vaših konstruktivnih pripomb in pripravljenosti za sodelovanje. Vsak od sodelavcev v župnijski katehezi vam bo z veseljem odgovoril na vaša vprašanja, povezana s potekom verouka, veseli pa bomo tudi vaše udeležbe na srečanjih za starše, ki jih bomo sproti objavljali in pripravljali v okviru svoje katehetske dejavnosti.

   Naj obisk verouka ne bo osredotočen samo na prejem zakramentov (sv. spoved, sv. obhajilo, sv. birmo), temveč naj bodo veroučna leta obdobje in priložnost za oseben razvoj in učenje, kako prisluhniti Bogu. Le tako bodo vaši otroci lahko nekoč našli svoje pravo mesto pod soncem, v naši Cerkvi in deželi ter zaživeli polno in srečno življenje tu na zemlji kot tudi v večnosti v nebesih. V svojih vsakdanjih molitvah vas in vse vaše veselje, stiske, hrepenenje in prizadevanja polagam pred Boga in vas izročam priprošnji Božje Matere Marije.

Vaš župnik Jernej

CELOTNO PISMO JE NA VOLJO NA POVEZAVI:

katehetsko-pismo-starsem-2011-12.doc

V današnjem času žal pogosto ugotavljamo, da zakonska zveza nima več pomena, kot ga je imela nekoč. Zdi se, da so vrednote, kot sta ljubezen in zvestoba potisnjene nekako ob stran. Tudi zato smo v naši župniji pred leti začeli z obhajanjem spomina na obljubo zakonske zvestobe.

V nedeljo 26. junija je bilo v farni cerkvi sv. Jakoba že četrto srečanje zakoncev jubilantov. Srečanja se je udeležilo okoli trideset parov, ki letos praznujejo okroglo obletnico poroke, od pet pa vse do petdeset let. Med njimi je bilo kar šest parov, ki letos praznujejo petdeset let skupnega življenja. Mašo je tako kot pretekla leta vodil pater Ivan Platonjak, ki je v nagovoru zakonskim parom dejal, da je za srečen zakon pomembna predvsem ljubezen, ki jo zakonca ves čas podarjata drug drugemu. Po končani sveti maši, med katero so jubilanti obnovili zakonske obljube, je sledilo prijetno druženje ob bogati pogostitvi, ki so jo pripravili člani Župnijskega pastoralnega sveta.