»KRKA PA TEČE NAPREJ«
Krka je edinstvena slovenska reka. Velja za mirno kraško reko. Slovi po lehnjakovih pregradah in slapovih v zgornji dolini. Izvira v zahodnem delu Suhe krajine blizu Gradička in se izliva v Savo pri Čatežu ob Savi. Sestavljajo jo trije različni deli.
Dolina Krke: pogled od Rumanje vasi do Novega mesta
Zaradi pomanjkanja površinskih tokov je v zgornjem toku kot drevesni vrh brez krošnje; tu teče v dolini po veliki tektonski prelomnici dinarske smeri, po ozki, ponekod skoraj navpični, v obliki tipičnega dola vrezani strugi, ki spominja na kanjon, globok 15–22 m. V njeni strugi nastajajo pragovi iz apnenčeve sige, prek katerih teče reka v lepih slapovih. Kanjon in lehnjakovi pragovi so najbolj slikoviti pri Zagradcu, Žužemberku, Dvoru in Podgozdu.
V srednjem delu teče v vzhodni smeri, prečka novomeško kotlino in ima veliko pritokov.
V spodnjem toku se v Krko izlivajo pritoki z manj prepustnega Krškega hribovja in Gorjancev. Porečje Krke obsega več kot desetino ozemlja Slovenije in je med kraškimi porečji največje v Sloveniji.
Najvišji vodostaj ima Krka v novembru, najnižjega pa v juliju. Od Soteske navzdol je njen padec minimalen. Od tu dalje tudi pogosto prestopi bregove in poplavlja.
Krka je ena najbogatejših slovenskih rek z ribami, kot so potočna postrv, lipan, sulec … Med tridesetimi različnimi ciprinidnimi vrstami prevladujejo platnica, podust, ščuka, smuč in ogrožena vrsta upiravec ter številni predstavniki činkelj. Ob Krki živijo značilni ptiči, navezani na vodno okolje.
